S pomočjo verižnih kompenzacij hitreje in enostavneje dosežemo dogovor s poslovnim partnerjem oziroma z dolžnikom ali upnikom.
Kako pa poteka in kaj vse je potrebno?
V poslovnem svetu je neredno plačevanje skoraj rutina. Čedalje več podjetij se sooča s posledicami, ki jih prinaša neredno plačevanje. Zaradi neplačnikov pa se ustvarja veriga novih dolžnikov. S tem pa se razmere na trgu zgolj slabšajo. Po opravljeni storitvi ali delu nastane terjatev do kupca. To je pravica zahtevati poplačilo v denarni obliki. Predvsem pa je to lahko težava, ko stranka ne more ali ne želi poravnati svojega dolga.
Kar nekaj podjetij se aktivno izogiba rednem plačevanju, posledično pa se upniku nabirajo dolgovi, kar pa pomeni, da upnik postane dolžnik. Velikokrat je odgovor na takšno stanje izterjava. Ker pa izterjava dolga ni edini korak, obstaja še verižna kompenzacija.
Verižna kompenzacija
Ta obstaja je ravno zaradi zgoraj omenjenega primera: ko je upnik na drugi strani tudi dolžnik. Verižna kompenzacija omogoča dogovor med tremi strankami, ki se s pomočjo organizatorja kompenzacije dogovorijo, da poravnajo medsebojne dolgove. Enostavno povedano podjetje A dolguje podjetju B, ki pa dolguje podjetju C. Verižna kompenzacija se doseže, če podjetje A izplača podjetje C.
Ker pa zveni preveč preprosto, da bi bilo res obstajajo omejitve. Prvo pravilo je, da morajo biti vse terjatve zapadle. Poleg tega pa morajo biti izplačljive. To pomeni, da jih dolžniki v nekem roku lahko poravnajo. To je pogoj, ki ga zahteva kompenzator oziroma organizator verižne kompenzacije. Preklic kompenzacije ni več mogoč, ko se izvede delno ali celotno plačilo. Pred tem pa je še možno razdreti krog rešitve.