Bančni depozit pomeni vezavo denarja za določeno obdobje na banki ali hranilnici. Daljše kot je obdobje vezave denarja, višja je obrestna mera.
Bančni depozit lahko sklenemo po fiksni ali spremenljivi obrestni meri. Fiksna obrestna mera pomeni, da je že ob sklenitvi depozita jasno, kakšna bo višina obresti. Pri spremenljivi obrestni meri pa je to odvisno od EURIBOR-ja (medbančne obrestne mere).
Kako delujejo bančni depoziti?
Obstajata dve splošni vrsti bančnih depozitov:
- depoziti na vpogled,
- vezani depoziti.
Depoziti na vpogled so postavitev sredstev na račun, ki vlagatelju omogoča, da brez opozorila ali z manj kot sedem dnevnim odpovednim rokom dvigne sredstva z računa. Vlagatelju omogočajo, da kadarkoli dvigne sredstva, število transakcij, ki jih ima vlagatelj na teh računih, pa ni omejeno (čeprav to ne pomeni, da banka ne more zaračunati pristojbine za vsako transakcijo).
Časovni depozit je obrestovani depozit, ki ga ima banka ali finančna institucija za določen čas, s katerim lahko vlagatelj dvigne sredstva šele po določenem roku. Vloge se večinoma nanašajo na varčevalne račune ali potrdila o vlogah, banke in finančne institucije pa običajno zahtevajo 30 dnevni odpovedni rok. Posamezniki in podjetja pogosto upoštevajo vezane vloge kot “gotovino” ali hitro razpoložljiva sredstva, čeprav tehnično niso plačljivi na zahtevo. Banke lahko določijo kazen za umik pred določenim datumom. Vezani depoziti lahko plačujejo višje obrestne mere kot vloge na vpogled.
Vloga bančnih depozitov:
Bančni depoziti so temeljni način, kako se denar premika skozi gospodarstvo. Nekatere depoziti pri komercialnih bankah (depoziti na vpogled) so del denarne ponudbe M1 (fizična valuta države plus depoziti na vpogled in druga likvidna sredstva, ki jih ima centralna banka). Vezane vloge pod 100.000 dolarjev so vključene v merilo denarne ponudbe M2 (M1 plus varčevalni računi na splošno), časovni depoziti nad 100.000 $ pa so vključene v denarno ponudbo M3.