Vzajemni skladi predstavljajo vrsto naložb, pri čemer je posamezen sklad sestavljen iz vloženih sredstev različnih in številnih vlagateljev in namenjen investiranju in varčevanju v vrednostne papirje, kot so delnice, obveznice, instrumenti denarnega trga in drugo. S sredstvi upravljajo profesionalni upravljalci skladov, ki sredstva tudi razporejajo in z njimi skušajo za vlagatelje ustvariti kapitalski dobiček ali druge vrste dohodka.
Strukturirani vzajemni skladi omogočajo posameznim investitorjem dostop do strokovno vodenih portfeljev lastniških vrednostnih papirjev in obveznic. Vsak delničar zato sorazmerno sodeluje pri dobičkih ali izgubah sklada. Pri tem je pomembno, da upravljalci skladov portfelj razpršijo v različne naložbene priložnosti, zato da bi zmanjšali tveganja in da investicije ne bi bile toliko odvisne od tržnih omejitev.
Različne vrste vzajemnih skladov
Vzajemni skladi zbirajo denar od fizičnih in pravnih oseb ter ga nato uporabijo za nakup vrednostnih papirjev, običajno delnic in obveznic. Vrednost nakupa je odvisna predvsem od uspešnosti družbe, ki prodaja vrednostne papirje. Ob nakupu enote ali deleža sklada, vlagatelji pravzaprav investirajo v uspešnost portfelja družbe oziroma v del vrednosti portfelja. Od vlaganja v delnice se vlaganje v vzajemne sklade razlikuje po tem, da so sredstva razpršena v številne naložbe ali različne delnice, zato vlagatelj tudi nima samo enega deleža. Med najbolj znane sklade pa se uvrščajo:
- Lastniški in indeksni skladi
- Skladi s fiksnim dohodkom
- Skladi denarnega trga
- Uravnoteženi skladi
Kako zaslužiti z vlaganjem v vzajemne sklade?
Investitorji lahko z vlaganjem v vzajemne sklade zaslužijo na tri načine, pri čemer se morajo pred vložitvijo sredstev o tem pogovoriti z upravljalcem sklada. Sicer pa upravljalci nudijo investitorjem tudi dostop do različnih spletnih platform, ki omogočajo dober pregled nad stanjem portfelja in informacije o donosnosti naložb v danem trenutku. Vlagatelj se tako lahko tudi sam poglobi v celoten proces investiranja in svoj portfelj, lahko pa celotno odločitev prepusti upravljalcu ali sovjemu svetovalcu za investiranje.
- Dohodek se pridobi iz delniških dividend in obresti na obveznice, ki so v portfelju sklada. Sklad tako vsako leto med vlagatelje razdeli oziroma izplača dohodek. Pri tem se investitorji lahko odločijo, ali bodo denar prenesli na svoj račun ali pa bodo ustvarjeni dohodek ponovno investirali v delnice.
- Če sklad prodaja vrednostne papirje po višji ceni, tedaj ima kapitalski dobiček. Tako se ta dobiček porazdeli med vlagatelje.
- Če se deleži sklada zvišajo, vendar jih upravljalec ne proda, se hkrati zviša vrednost delnic v skladu. Tako lahko investitor proda delnice vzajemnega sklada po višji ceni na kapitalskem trgu.