Vzajemni skladi so profesionalno upravljani investicijski skladi, ki združujejo sredstva številnih vlagateljev. Upravljavci skladov s temi sredstvi kupujejo vrednostne papirje. Donosi, ki jih s tem ustvarijo, predstavljajo za posameznega investitorja dodaten zaslužek. Tako upravljalci z neposrednim investiranjem v vrednostne papirje ustvarjajo donose v imenu vlagatelja.
Prednosti vzajemnih skladov so predvsem v ekonomiji obsega, višji stopnji diverzifikacije in v zagotavljanju likvidnosti. Negativna plat teh naložbenih možnosti pa je v tem, da skladi vlagateljem zaračunavajo različne visoke provizije in stroške upravljanja. Zato se mnogo investitorjev odloča za druge naložbene možnosti, kot so investicije v zavarovana posojila, ki prinašajo višje donose in ne vključujejo plačevanja provizij in drugih stroškov.
Vzajemni skladi s povprečnimi letnimi donosi
Upravljalci skladov plemenitijo vložena sredstva z različnimi naložbami v vrednostne papirje, kot so delnice in obveznice. Ti finančni produkti ustvarijo v povprečju 4,60 odstotka donosov na letni ravni. Višina zaslužka je odvisna tudi od vloženega denarja in izkušenosti profesionalnih upravljalcev, ki investirajo denar v različno donosne naložbe.
Na drugi strani pa naložbe v zavarovana posojila, ki se odvijajo na platformah za množično investiranje oziroma platformah za medsebojno posojanje denarja, ustvarijo v povprečju 9,17 odstotka letnega donosa. V tem primeru je investitor tisti, ki razporeja naložena sredstva v različna posojila in zato ima možnost, da sam ustvari višje donose, kot pa jih nudijo vzajemni skladi.
Vzajemni skladi z visokimi provizijami in stroški
Investicijski skladi so med investitorji znani po temu, da za svoje storitve zaračunajo tudi visoke provizije, ki so namenjene predvsem posameznim profesionalnim upravljalcem. Tako mora investitor plačati vstopne in izstopne stroške, letne upravljavske stroške ter stroške predčasne prekinitve.
Spletne platforme za refinanciranje, kjer potekajo naložbe v zavarovana posojila, pa ne zaračunavajo nobenih stroškov. Zatorej investitorjem ni potrebno plačati vstopnih in izstopnih stroškov, letnih upravljavskih stroškov in stroškov predčasne prekinitve.
Vzajemni skladi ne nudijo jamstva na vložena sredstva
Naložbe v investicijske sklade ne spadajo pod varne naložbene možnosti, saj ti finančni produkti niso zavarovani oziroma ne nudijo jamstva na vložena in vezana sredstva. Zatorej vzajemni skladi spadajo pod bolj tvegane naložbe, pri čemer pa letni donosi niso tako visoki, da bi se investitorju izplačalo tolikšno tveganje.
Na drugi strani so posojila na platformah za množično investiranje dobro zavarovana iz strani kredibilnih zavarovalnic, ki naložbo oziroma posojilo zavarujejo in izplačajo 90 odstotkov glavnice z ustvarjenimi obrestmi v primeru neplačil posojilojemalca oziroma nastale škode. Ostalih 10 odstotkov pa investitorju izplača spletna platforma za medsebojno posojanje denarja.